Bosna in Srbija (Vojvodina)

 Bosna (Etno selo Stanišići) in Srbija (Vojvodina) - avgust 2012

Pot naju je peljala prek Hrvaške do bosanske meje v Brčkem in naprej proti Bijeljini. Osem kilometrov pred Bijeljino slediva znaku Etno selo Stanišići. Pravljično vzdušje , stare lesene hišice, mostički, kamnite poti, jezerca in labodi; prikupno in kot da ne bi bilo  resnično. Vstopnine za to vasico ni, niti ne pobirajo parkirnine. 

  Vasica nam pričara staro vaško življenje Bosne in nas  popelje nazaj v čas prednikov in neokrnjene narave. Na  preprost način nam prikaže nekdanji način življenja pred sto leti in več . V njej si dejansko spočijete oči in dušo. ˝Etno selo Stanišić˝ so ustanovili leta 2003, zahvaljujoč navdihu Borisa Stanišića, ki je rad zbiral starine. V nekaj letih je veliko prepotoval po srbskih vaseh v osrednji Bosni in iskal stare hiše in predmete, ki hranijo podobo časa in bivalne kulture XIX. in XX. stoletja.

Nadaljujeva pot proti srbski meji in  Loznici.  Po približno 20 km sva prispela do Banje Koviljače, kjer sva se nastanila v apartmajih Budimljija. Poceni - 14 eur na  dan apartma  - studio s klimo, kuhinjo, balkonom.

 V zdraviliškem parku (zelo lepo urejenem) so ravno snemali oddajo o Banji Koviljači, kjer so nastopale srbske folklorne skupine. Ena od njih nama je z veseljem pozirala.

.

  Pravoslavna cerkev, kamor nisva imela vstopa, saj sva bila v kratkih hlačah.

3 km od Banje Koviljače oddaljena SRK Sunčana reka, kjer je snamal tudi Robero de Niro . V znak pozornosti, so mu postavili tudi leseno tablo z njegovim imenom (spodaj).

Na poti proti Subotici prek Šabca sva se ustavila tudi naPetrovaradinski trdnjavi. Krasen razgled na Novi Sad.

                                                             Zgoraj Petrovaradinska tvrđava.

In končno sva prispela do Paličkega jezera. Prvi vtis je bil, da je od vsega blišča ostala le beda. Umazano jezero, zeleno rjave barve , Ob jezeru sicer čista okolica, pomol in nekdanji t.i.  moški strand pa zanemarjen, skoraj nevaren za hojo po njem...Ob jezeru pa table : "Kopanje ni priporočljivo!" No, saj nama to  tudi kraj pameti ne bi prišlo.

 V Paliću je vredno obiskati Zoo Palić. To je res urejen živalski vrt, večina živali ima prostorna in izvirna "domovanja ". V Zoo - ju imajo zelo lepe raznobarvne nasaditve rož.
Midva sva bila nastanjena v Villi Vivien. Hrana v trgovinah je cenovno skoraj enaka kot pri nas, zunajpenzionska ponudba hrane in pijače pa dosti cenejša. Ražnjiči, ribje čorbe, raguji,... zelo okusno in za nas poceni. Pa tudi pijača je še enkrat cenejša v lokalih kot pri nas.

Jelen salaš v Paliću.

Vročina je nusmiljeno pritiskala . Napovedovali  so , da se bo živo srebro dvignilo nad 40 stopinj C. Zato sva se odločila, da se peti dan odpraviva proti domu. Ustavila sva se še v Apatinu , kjer sva na trgu Zelena Pljaca nakupila vojvodinsko papriko (30 centov /kg). Še do zaliva reke Donave in "mestnega kopališča " sva se odpeljala, kjer na svoj račun pridejo  lokalni ribiči,  potem pa do  Banje Junaković, kjer sva zapravila zadnje srbbske dinarje.  V popoldanskih urah pa  sva jo  zasekala proti domu.

Zaliv reke Donave pri Apatinu

Banja Junakovič