(PREK BOSNE DO PRIVLAKE NA DOPUST)
Julij 2012
Odločila sva se , da se na morski dopust v hrvaško Privlako odpraviva par dni prej in namesto poti po običajni avtocesti zavijeva prek Karlovca do Bihaća in se potem tam nekje vrneva na hrvaško avtocesto in naprej do najine počitniške destinacije dalmatinske Privlake.
Mejo sva prečkala pri Vinici in se prvi dan kopala v najlepši in najtoplejši reki Kolpi v kraju na hrvaški strani : Severin na Kupi.
Prespala sva v Restavraciji Bosiljevo 1 km od meje , zjutraj po zajtrku pa v Bosno . Najprej v Veliko Kladušo, kjer sva se povzpela na stari srednjeveški grad. Zanimiva bosanska arhitektura gradu, po tlakovani poti proti Staremu gradu pa zidane hišice, včasih apartmaji, ki predstavljajo bosansko krajiško vas. Žal so več ali manj potrebne prenove.
Mesto Velika Kladuša
Ostrožac pri Cazinu: table naju vodijo do srednjeveškega gradu, kjer je danes v parku
kolonija skulptur.
In končno do reke UNE. Una - ena in edina. Pa še res je , edinstvena v vsej svoji lepoti. Smaragdno zelena lepotica, čista, topla voda z premnogimi slapovi. Na bregu reke Une pri hotelu Sedra sva se odpočila v senci lesenega voza.
Malo osvežitve v reki Uni in naprej.
Naslednja destinacija Kostelski buk(buk-slap). Pri hotelu Kostelski buk ustaviva, se povzpneva čez lesen mostiček na otok in obiščeva mini živalski vrt na plitvini sredi Une. Kamor seže pogled, zelena Una teče čez kaskade, dela slapove, neverjetno.
Peljeva se naprej do Bihaća. To je mesto, ki te enostavno mora oćarati. Reka Una se na široko vali skozenj. Kupiva parkirno karto za eno uro, si ogledava Kapetanovo kulo, Džamijo Fethija, iščeva prenočišče. V hotelu tik ob Uni je bilo po najinem povpraševanju zelo drago. Popijeva še pivo v prijetnem lokalu tik ob reki, potem pa k avtu... Redar že slika najin avto, saj sva prekoračila uro parkiranja za 10 minut. Opravičujeva se, da zato, ker iščeva prenočišče. Redar se ponudi, da naju odpelje na drug konec Bihaća, kjer ve za poceni sobe, seveda če bi to želela. Res gostoljubni so tile ljudje. Na kazen ni potem niti pomislil.
Z veseljem sva peljala za redarjem čez celo mesto in pripeljal naju je do naselja, kjer oddajajo prenočišča v privatnih hišah. Izbrala sva prenočišče Hanka.
Naslednji dan sva se iz Bihaća napotila do bližnjega rekreacijskega centra, kjer organizirajo rafting po reki Uni, lahko pa se pelješ tudi s splavom po reki. Tudi kakšna zapuščena hiša oziroma njen skelet brez strehe, opozorilo na grozote zadnje vojne v Bosni, naju sem pa tja kdaj pozdravi na poti. Na poti proti rekr. centru pa kar naprej znaki POZOR MINE!
V etnoselu selu sva zapravila še zadnje marke, saj bova prečkala mejo in nama BM ne bodo več koristile.
Na hrvaški strani naju čaka še obisk kraja Štrbački buk. Iz te smeri (lahko prideš tudi iz bosanske), je cesta do Štrbačkega buka od odcepa do slapov makedamska, voziš kot po lojtri. Sva že mislila, da sva pot zgrešila, no končno po nekaj km zagledava parkirišče in...
Impresivni pogled na slapove:
Največji in najlepši slapovi na reki Uni. Škoda ker teh lepot enostavno ne moreš ujeti v objektiv. Strmiš in ne verjameš. Kakšna igra narave. 24 metrov veliki slapovi, kapljice ki z optično igro delajo mavrice nad slapovi. In ogromno vode, ki buči,se vali , peni...
Naprej sva se odpeljala do Maslenice, kjer sva prespala, naslednji dan pa v Privlako.
Takšen je bil najin uvod v dopust na morju. In na koncu sva ugotovila, da sva bila bolj navdušena nad potjo ob reki Uni kot celotnim sedemdnevnim počitnikovanjem v Privlaki.
